Organizatorji tekaških tekem na Kamniškem bodo tudi v letu 2022 sodelovali v Tekaškem pokalu Občine Kamnik, ki ga bo sestavljalo 6 tekov:

26. gorski tek k Sv. Primožu – Prvenstvo Slovenije v gorskih tekih za otroške kategorije

26.3. 2022 (KGT Papež - Ivan Urh)

*

32. mekinjski kros - Memorial Mira Petka

27.4. 2022 (ŠKD Mekinje -Lado Kveder)

*

1. Kraljevski vzpon na Kamniško sedlo

4.9. 2022 (TPD Ultra – Nino Cokan)

*

15. češnjiški tek - Memorial Zdravka Berlica

25.9. 2022 (ŠD Češnjice-Kristjan Kropivšek)

*

12. Veronikin tek

8.10. 2022 (Zavod za turizem in šport Kamnik-Franci Kramar)

*

1. tek na Bibo planino

16.10. 2022

(ŠD Menina - Zvonko Kemperl)

Sistem točkovanja in vrednotenja rezultatov je določen po posebnem ključu, za točkovanje v vseh kategorijah velja enoten ključ.

Za končno skupno razvrstitev v pokalu mora imeti tekmovalec uvrstitve vsaj na treh tekmah.

V primeru več uvrstitev s točkami se šteje najboljših pet uvrstitev.

V primeru enakega števila točk v končnem seštevku je višje uvrščen tisti tekmovalec, ki ima več boljših uvrstitev.

Pokal bo obsegal 14   kategorij.

Kriterij uvrstitve v posamezno kategorijo je leto rojstva.

 

KATEGORIJA                                                   LETO ROJSTVA

Mlajši dečki/deklice                                                             2011-2012

Dečki/deklice                                                                      2009-2010

Starejši dečki/deklice                                                           2007-2008

Mladinci/mladinke                                                             2003-2006

Člani A                                                                                 2002-1983

Člani B                                                                                 1982-1973

Članice                                                                                  2002-1973

Veterani A                                                                           1972-1963

Veterani B                                                                       1962 in starejši

Veteranke                                                                      1972 in starejše

 

Rezultati posameznih tekov in skupni vmesni rezultati bodo objavljeni na spletnih straneh organizatorjev teka in na portalu Prijavim.se

Zaključna prireditev bo predvidoma v januarju, organizator prireditve je KGT Papež. Najboljši tekači / tekačice (1. – 3. mesto) po posameznih kategorijah prejmejo pokale/medalje/plakete. Udeležence vseh sedmih tekov čaka posebna nagrada.

Pravilnik Tekaškega pokala Občine Kamnik bo objavljen na vseh spletnih straneh organizatorjev tekem in na portalu Prijavim.se.

Za prijave, urejanje rezultatov in točkovanje skrbi portal: http://prijavim.se/

Pravilnik s popravki in dopolnitvami je bil sprejet 24. 2. 2022.

Zapisala Mira Papež.

torek, 01 februar 2022 08:21

Postal sem "Naj gorski tekač 2021"

Po izboru stroke Združenja za gorske teke sem že 4. leto zapored prejel naziv “Naj gorski tekač”. Lanska sezona je bila zelo pestra in tekmovalno zame zelo uspešna. Naziva sem seveda vesel, saj kaže na mojo raznovrstnost v vseh disciplinah, ki jih ponuja gorski tek. Sem ga pričakoval? Če lahko za leto 2018, ko sem bil še pravi “zelenec” v gorskem teku, rečem, da sem bil malo presenečen, tega v zadnjih dveh letih nisem občutil, vendar mi slednje nič ne znižuje zadovoljstva. Morda celo več, saj zgolj potrjuje dejstvo, da sem postal še dominantnejši.

V Kamniku razglasili najboljše slovenske gorske tekače, med njimi je kar pet tekačev KGT Papež, tudi naj gorski tekač Timotej Bečan in naj tekačica Nuša Mali

V petek, 28. januarja, je v Domu kulture v Kamniku ob upoštevanju zahtev covid-19 potekala zaključna prireditev in podelitev najboljšim slovenskim gorskim tekačem.

V pozdravnem nagovoru je župan Matej Slapar poudaril pomen športa za občino, med najboljšimi športniki občine so dolga leta tudi gorski tekači KGT Papež. Roman Dobnikar, predsednik AZS, je pohvalil delo Združenja za gorske teke in velik doprinos gorskih tekačev k atletiki tako v tekmovalnem kot organizacijskem smislu. Dušan Papež, predsednik Izvršnega odbora, je sezono 2021 kljub pandemiji razglasil za uspešno. Pohvalil je delo članov odbora, se zahvalil vsem organizatorjem tekem, AZS in WMRA za uspešno sodelovanje in tudi sponzorjem za finančno pomoč. Za dosežke je čestital tekačem in trenerjem.

Voditeljica Barbara Božič je ob projekciji Špele Papež predstavila slovenske tekme v sezoni 2022 (Sv. Primož, Bukovica, Hrastnik trail, Vipava, Ratitovec, Rogla trail, Podbrdo, Hg Idrija trail, Črna prst, Smlednik, Šmarna gora).

Mednarodni koledar je predstavil Tomo Šarf, sekretar in kandidat za predsednika Svetovne zveze za gorske teke. Organizirano bo svetovno prvenstvo v gorskih tekih in trailu na Tajskem, svetovno veteransko na Irskem in mednarodna tekma za mlade v Italiji ter evropsko v Španiji.

Pred slovesno podelitvijo so za zabavni del poskrbeli člani Tria Fantastikus.

V sezoni 2021 ni bilo Pokala Slovenije, ampak so bila zaradi pandemije covid-19 organizirana državna prvenstva, zato so proglasili le najboljše gorske tekače. Prejeli so priznanja in vrednostni bon. Med najboljšimi je bilo kar pet tekačev KGT Papež. Med člani je 2. mesto pripadlo Gašperju Bregarju, tretje pa Miranu Cvetu, med članicami 2. mesto Mojci Koligar. Razglasili so tudi naj gorskega tekača in tekačico. Laskavi naslov je pripadel Timoteju Bečanu (KGT Papež) in Nuši Mali (od oktobra KGT Papež).

Dušan Papež je podelil priznanja in knjige Sledi odličnosti vsem organizatorjem tekem, ki so kljub težavam in zahtevam covid-19 izvedli tekme. Posebno zahvalo je predal Jožetu Dakskoblerju za večletno prizadevno delo v odboru. Zahvalil se je tudi AZS za uspešno sodelovanje in trgovini Grašca z blagovno znamko Scott za vrednostne bone.

Letos nam je pandemija preprečila tradicionalno druženje ob pogostitvi. Pandemija pa nam ne more preprečiti kovanja načrtov in uresničitev ciljev v novi sezoni! Ne more nam preprečiti presenečenj in dobrih del!

Zato je ob odhodu domov vsakega obiskovalca čakalo srčno presenečenje: naglavni trak, darilo odbora, in maffin. Za vse jih je spekla Lara Potokar, vnukinja Dušana Papeža, predsednika Združenja za gorske teke in letošnjega organizatorja zaključne prireditve.

Držimo pesti, da se vidimo na 1. tekmi v novi sezoni,

in sicer 26. marca na teku k Sv. Primožu.

Mira Papež

Dušan Papež in Jože Dakskobler oba tudi organizatorja mednarodnih prireditev

Nuša Mali naj gorska tekačica in Timotej Bečan naj gorski tekač s podeljevalcema

Frane Kranjec portal Prijavim.se dobitnik priznanja

Gašper Bregar drugi najboljši član v sezoni 2021

petek, 24 december 2021 08:56

Voščilo 2022

Dragi tekači, prostovoljci in prijatelji gorskega teka!

Za nami je 20 let delovanja  KGT Papež.

Obletnico bomo obeležili, ko  se bodo razmere zaradi pandemije covid-19  izboljšale.

V prilogi  je prispevek, ki s sliko in besedo opisuje naše izjemno skupno delo.

V novem letu vam in vašim bližnjim želimo zdravja ter  športnih in osebnih uspehov.

Srečno!

Dušan Papež  

V Valencii, ki se lahko pohvali z eno najhitrejših maratonskih prog na svetu, se je med vrhunsko elito odlično odrezala tekačica Neja Kršinar. Maraton je z osebnim rekordom 2;35:44 končala na 24. mestu v ženski konkurenci . Na isti progi  je letos tekla 43 sekund hitreje kot lani.

Čestitamo!

Mira Papež 

“Jessy, men je kle res res lepo, kaj če bi mela kr tuki?”. “Ja ne vem… Lahko tudi.” Prou, dejva to kr čimprej organizirat.” Ta pogovor je tekel med sprehajanjem po posestvu Zlati grič nad Slovenskimi Konjicami. Imeli smo ravno tradicionalno vsakoletno družinsko slikanje, ko se mi je porodila misel, da bi imela točno na tem mestu poroko, ki jo načrtujeva naslednje leto. V kolikor še niste bili na Zlatem griču… Ta kraj toplo priporočam. Mene je prevzel. Najbolj fascinantno okoli teh lepot pa je dejstvo, da je posestvo oddaljeno od centra Konjic le kakšnih 500 metrov. Dva popolnoma različna sveta na tako majhnem razmaku. Pa kaj bom dolgovezil, naj slike v nadaljevanju povedo svoje.
Konec tekmovalne sezone je tudi prilika, da moji blogi niso vsi povsem "športni". Dejstvo je, da nisem le športnik, temveč je moja vloga še v marsičem drugem. Kaj pravite na to idejo? 
Z Jasmino sva se strinjala, da si vsako leto rezerviramo eno dopoldne ali popoldne za slikanje. Prvo leto smo bili torej na Belopeških jezerih, naslednjič na gradu Pogled, za to leto pa smo se s fotografinjo zmenili za lokacijo v Žički Kartuziji. 
Dan prej smo odšli še na obisk k staršem od Jasmine, saj je to le kilometer in pol stran. Popoldan po kosilu sem se odpravil na tek proti Konjicam preko skale. Pot poteka tudi mimo Žičke Kartuzije. Ko sem se spustil v dolino pa šok. “Kaj je pa to?”, sem se začudil. “Saj ne more biti res…”. Sredi stavb je namreč stal ogromen žerjav. Poslopja že nekaj let urejajo, tokrat pa je bil na vrsti zamenjava strehe, zato je bil ta ogromen stroj postavljen ravno med vse stavbe.
“Jessy, tole jutr pa nau šlo”, sem sporočil, ko sem prišel nazaj. “Kaj bomo pa zdej?”. “Dej kaj pa tist Zlati grič k si zadnjič omenjala?”. “Ja… Lahko tudi ja.” Slišali smo se s fotografinjo in dogovorili za novo lokacijo, Zlati grič nad Slovenskimi Konjicami. “Dej a vzamemo še Lorda zraven?”, sem predlagal. “O ja, to bojo še bolj zanimive slike”.
Jutro je bilo na celjski strani megleno, vendar sva bila z Jasmino prepričana, da na konjiški sije sonce. In res je bilo tako. Ko smo se pripeljali pred vinsko klet na posestvu in parkirali, smo lahko uživali v soncu. Bilo je celo tako toplo, da sem kar slekel bundo in bil le v srajci.
Sprva smo se slikali spodaj pri vinski kleti, od koder se odpira izjemen pogled proti vrhu posestva. Trta je lepo urejena v številnih vrstah in ob prehodu na jesen so se listi že začeli barvati iz zelene na rahlo zlato. Prekrasno je bilo že tam. Elija je navihano skakal in tekel naokoli, vzel pa si je celo malo odmora za igranje pod drevesom. Dotlej je kar ubogal in bil vesel kamere, vendar brez tega, da bi umazal hlače in jopico pač ni šlo. “Eh, sej je vseen.”
“A gremo še tja gor”, sem predlagal in s prstom pokazal na idilično hiško na vrhu griča, kakšnih 30 metrov nad dolino. Ker je kulisa res krasna, so na vrhu v tem času ravno snemali reklamo za BMW, zato smo se za kakšno minuto umaknili, nato pa “zasedli” to prelepo lokacijo. 
“Ej… Veš kaj… Men je kle res res lepo, kaj če bi mela kr tuki civilno poroko?”, sem dobil zamisel. Po podrtih planih za leto 2022 sva se kak teden prej namreč odločila, da se bova v naslednjem letu vsaj poročila. “Ja nevem… Lepo je res”, je pripomnila Jasmina. “Ja, js hočem tuki”, sem bil že vnaprej prepričan. 
Na to temo sva v nadaljevanju slikanja še malo govorila, nato pa je Elija postal že malo nejevoljen. On preprosto rabi igro, ne pa nastavljanje fotoaparatu. Zdržal je debelo uro, tako da smo lahko bili kar zadovoljni z izplenom. 
Jasmino in Elija sem odložil na obiskih na poti, z Lordom pa sva se odpravila še proti Poljčanam, saj sva bila s Klemnom tokrat zmenjena za trening na njegovem "trening poligonu". V planu je bil vzpon na Boč. No, pravzaprav dva. 
Do vrha pelje strma pot, iz samega stolpa pa se odpre širen razgled nad dobršen del Štajerske. Nima zastonj naziva "Štajerski Triglav". Zame je bil to prvi obisk Boča, vendar se zagotovo še vrnem. 
V dolino smo imeli celo "VIP prevoz", saj so nas prijazno zapeljali Klemnovi starši. Posebno za Lorda je bilo to precej blagodejno, saj za pse hiter spust ni ravno primeren. 
Po nekaj dneh sva imela z Jasmino že vse dogovorjeno glede poroke. Takoj sva šla v akcijo in vse se je odlično poklopilo. Glede na to, da ljudje planirajo takšne dogodke za vsaj leto dni naprej, so bili ponudniki ključnih storitev še vsi prosti. 
Jasmina je kakšna dva tedna zatem celo že odšla na pomerjanje obleke. Seveda si jih je ogromno ogledala, vendar ena ji je bila posebno všeč. Tisto je tudi prvo pomerila in ravno tako izbrala. Ja, ne vem, katera je, saj baje ženin ne sme videti neveste v obleki nič prej kot na poročnem obredu. Nisem vraževeren, vendar se bom tradicionalno držal tega nenapisanega (ali pa zapisanega?) pravila. Bom takrat še toliko bolj presenečen. 
Seveda pa sem bil na vrsti tudi jaz. "Pa ne da bom meu zdej js težave z obleko, ne pa ti", sem v smehu malo potožil. Odločil sem se, da obiščem kar isti salon kot Jasmina, saj mi je rekla, da imajo zelo lepe obleke tudi za moške. "Dobr, sam da majo modro, js hočem tako",sem postavil pogoj. 
Pred treningom na Pripravah sem eno sredo torej odšel tja. Jasmina je želela iti zraven, tako da smo šli kar vsi. "Ženske nas pa lahko vidite, al kaj?", sem se spet v smehu pritoževal. 
Ko sem vstopil noter me je sprejela prijazna gospa, kateri sem izrazil željo po modri obleki. Verjamete ali ne, "u nulo" je zadela mojo velikost tako suknjiča, srajce in hlač. Že takrat sem vedel, da bo to moja poročna obleka. Imel sem tudi osebnega pomagača pri slačenju in oblačenju, Elija, ki je medtem slalomiral po salonu med oblekami. 
Poleg naštetega sem si zaželel še telovnik, saj se mi zdi, da lepo zaokroži vse skupaj in poskrbi za lepo kombinacijo. Tokrat mi prvi ni bil tako všeč, zato sem vzel drugo izbiro.
"Gospod, čevlje boste tudi vzeli?", me je vikala gospa, pa čeprav sem ji rekel, da me ne rabi, sploh pa ne klicati gospod. "Sej sm še mlad", je vedno moj odgovor, ko mi ljudje rečejo da pa vseeno postajam počasi gospod. Saj to je res po eni strani, tudi jaz se staram, tako kot vsi. Čas od najstniških let je šel tako hitro mimo, da sem malo pozabil na to. "Ja, bom, samo pomojem bo problem številka. 48 rabim, samo mislim da so ti "navadni" čevlji vse o dovolj okoli 46." In ravno 46 je bila tudi največja številka, ki so jo imeli." Super so", sem pripomnil, ko sem si jih zavezal, edino hoja v njih mi je bila smešna. 99% imam na nogah tekaške superge (tudi za v službo, sicer "elegantne"), copate ali pa šlape, drugega pa praktično ne nosim. 
Izbral sem še nekaj drobnarij, z Jasmino sva pogledala še nekaj prstanov, nato pa se mi je že mudilo na trening. Jasmini sem pustil svojo bančno  kartico, da je vse skupaj plačala in se oddrvel v avto preobleči. 
Naslednji dan sem obleko še enkrat dal nase in bila mi je zares všeč. Do poroke je zagotovo ne bom nosil, zato jo bom šele kakšen mesec pred dogodkom odnesel nazaj, da mi jo malo zožajo v pasu, da bo res "kot ulita". 
"Js si bom kr še ene dve kupu, rjavo pa sivo", sem bil znova navdušen nekaj dni zatem. Dejstvo je, da se sedaj rad oblečem tudi malo drugače kot pa v pajkice za trening in pa trenirko za prosti čas. Za v službo si rad nadenem malo lepše hlače in pa srajco. Očitno res postajam malo gospoda. 
Ravno danes, ko pišem ta blog, sva odšla še k enemu zlatarju glede prstanov. Večjega žara v človeku, ki opravlja svoj poklic, še nisem spoznal. Zgolj za predstavo, tam sva bila kar tri ure (!), izvedela ogromno, kar pa je najpomembneje, skupaj smo prišli do dveh res unikatnih prstanov, ki imata veliko vzporednic in se dopolnjujeta, kar je lepa simbolika za (bodoča) moža in ženo. Mislim, da bosta točno taka, z nekaj korekcijami sigurno pristala na najinih prstancih. Ravno tako kot je zgodba vsakega para unikatna, je tudi najina in zaradi tega se nama zdi zelo lepo to vkomponirati v nekaj, kar imaš od drugega stalno pri oziroma na sebi. Pustimo se presenetiti.
Brezskrbi, naslednj blog bo zopet "športni"; v njem pa bom razkril svojo najnovejšo pridobitev. V kolikor vas "matra firbec", imam že posnetih nekaj vlogov. Uživajte v veselem decembru in se beremo naslednjič.
Stran 7 od 41