Ko brez miru okrog divjam, prijatlji prašajo me, kam? (France Prešeren, Kam)
Danes uvodnika ne piše Matjaž, ki vedno modruje in pristavi še piko, kot Boccaccio v Dekameronu, zato ga vedno z užitkom preberem. Klub gorskih tekačev je današnjo ligo posvetil slovenskemu kulturnemu prazniku z naslovom Prosto po Prešernu. Zimska liga kot tek k cerkvici sv. Primoža, ki je kulturni spomenik. Danes smo vsi skupaj dokazali, da se je kulturno obarvana športna prireditev obnesla še kako kulturno, pravzaprav kulturno na visokem nivoju ( se pravi pred cerkvico sv. Primoža). Ko sva z vnukinjo Lari oblikovali Prešernove kroglice, sva razpravljali, kdo bo sploh hotel nastopati. Pravim ji : » Pa saj bodo lahko tudi kaj prebrali, važno je, da zaživijo Prešernove pesmi in verzi, da privrejo na dan – tako prosto po Prešernu. Pa presenečeni bodo, ko bodo slišali Zdravljico, ki jo bosta samo za nas zapeli Karli in Natalija. Tudi nastop Lize Koncilja kot Prešerna, ki bo starter ni kar tako … » Na vrhu pri cerkvici je bil izveden pravi recital, meni pa je igralo srce … Tekači in prijatelji teka smo v prijetnem sončku vsak po svoje deklamirali, peli, brali ali komentirali Prešernove pesmi. Prešernove Poezije so romale iz rok v roke, skratka moj namen je bil celo presežen. Moje poslanstvo knjižničarke in učiteljice slovenskega jezika je bilo izpolnjeno. Knjiga je zame medij, ki je večen. Ko sem izbirala knjige, ki bi jih poklonila, sem vsako vzela v roke s posebnim spoštovanjem in odnosom, in priznam, da mi jih je bilo kar malo škoda podariti, kajti knjige so zame dragocenost. Ampak danes ste dokazali, da so šle vse knjige v prave roke. S takim pristnim veseljem in zanimanjem ste si jih ogledovali in izbirali, celo prislužili ste si jih : najprej s tekom nato še z besedo! Čestitam vsem. Veselim se tudi za najmlajše: za Viktorijo, ki je pela, za Laro, ki je recitirala Zdravljico. Ni se nam bati , da bo naš lepi slovenski jezik poniknil med večjimi jeziki … Dokazali smo, da smo športniki tudi kulturniki, ker nam ni vseeno, kaj bo z našim narodom in jezikom, ker imamo radi lepo slovensko besedo, ki je danes odmevala pri cerkvici sv. Primoža.
Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ko smo zato se zbratli ki dobro v srcu mislimo; ( France Prešeren, Zdravljica)