V soboto 23.5.2026 je potekalo tekmovanje Kriška gora Trail.
Tekmovalo nas je kar nekaj tekmovalcev KGT Papež. Nastopili smo na različnih razdalijah. Sam sem se udeležil razdalije na 10km (Gams trail). V absolutni konkurenci 132 tekmovalcev sem dosegel 5.mesto, v kategoriji pa 1.mesto.
Andrej Nastran je bil na 50km razdaliji(Košuta Trail) na 6.mestu, v kategoriji pa na 3.mestu.
Bojan Galin je tekel na 20km razdaliji (Muflon Trail), kjer je bil na 23.mestu in prvi v kategoriji.

Miha Pagon

V soboto 23.5.2026 sem se udeležil tekme KRIŠKA GORA TRAIL in sem na 50 km razdalji s časom 5:28:18 dosegel 6.mesto absolutno in 3.mesto v kategoriji.
Joži Nastran Brank pa se je udeležila 20 km razdalje in je s časom 4:16:11 zasedla 18.mesto absolutno in 4.mesto v kategoriji.

Lp Andrej Nastran

Vir: Gorenjski glas, Špela Šimenc

Zgodba zakoncev Mire in Dušana Papeža, ki že desetletja s srcem gradita skupnost pod kamniškimi planinami, ni le športna zgodba. To je zgodba o predanosti, odrekanju, povezovanju, srčnosti in vztrajanju. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah.

Pred vrati je evropsko prvenstvo v gorskih in trail tekih, ki bo potekalo v Kamniku. Predsednik organizacijskega odbora je Kamničan Dušan Papež, ob njem aktivno vlogo igra tudi njegova žena Mira, kliče jo Miri. Z njima se srečamo na sedežu družinskega podjetja v Kamniku, v naselju Podjelše, od koder se raztezajo čudoviti pogledi na Veliko planino. »Moja muza, najlepši kraj na svetu,« pravi Dušan za planino, ki bo čez nekaj tednov gostila najboljše gorske in trail tekače. »Samo mirni moramo ostati, pa bo. Nič me ne skrbi, jaz sem tak, da ko pride do problema, ga rešujem, to je moja mantra skozi življenje. Sem človek akcije, preveč govorjenja ne maram, tarnanja pa tudi ne,« odgovori na vprašanje, kako potekajo priprave na ta veliki dogodek, ki ga, kot poudari, ne bi bilo brez pozitivne energije in dobrega sodelovanja z Atletsko zvezo Slovenije, Občino Kamnik in številnimi prostovoljci. Več kot tristo jih bo pomagalo pri izvedbi prvenstva, od tega – to Dušan pove s posebnim ponosom – jih je več kot devetdeset odstotkov iz kamniške občine. In prav z vsemi imata zakonca Papež osebni stik, vse poznata. Številni so nekdanji Mirini učenci iz bližnje osnovne šole (še danes jo kličejo učiteljica), drugi so z njima že od leta 1996, ko sta prvič organizirala Tek na Grintovec. Vse od takrat povezujeta kamniško in širšo skupnost v športnem duhu. In čeprav je šport trdno povezan z rezultati, je zanju pomembnejše marsikaj drugega. Naj gre za družino, podjetje ali gorskotekaški klub. »Na prvem mestu sta vedno človečnost in srčnost.« Znana sta po tem, da redko odrečeta pomoč sočloveku. »Pomagati človeku v stiski, to imava oba z Miri v sebi. Ko kdo pride po pomoč, se samo spogledava in sva že dogovorjena,« pravi Dušan.

Vse se je začelo s šalo …
Čeprav je šport trdno povezan z rezultati, je zanju pomembnejše marsikaj drugega. Naj gre za družino, podjetje ali gorskotekaški klub. »Na prvem mestu sta vedno človečnost in srčnost.

«Mira in Dušan Papež si pred več kot štirimi desetletji, ko se je on preselil k njej v Podjelše in sta si začela ustvarjati družino ter družinsko avtoličarsko in avtokleparsko podjetje, nista predstavljala, da bo šport tako pomemben del njunega življenja. Dušan je bil od nekdaj povezan z njim, Mira niti ne. Sta pa oba imela rada hribe. Pa je nekoč eden izmed njunih zaposlenih, ki je bil tudi alpinist, prosil svojega šefa za daljši neplačan dopust. Da bi šel plezat. Dušan se najprej ni dal, a na koncu je vendarle popustil in se včasih tudi sam pridružil pripravam na odpravo. Bil v dobri kondiciji, a ko je videl, kako so fantje ubirali pot na Grintovec, je v šali dejal, da bo prvemu, ki priteče na vrh, podaril tisoč nemških mark. Rečeno – storjeno. Že prihodnje leto so izvedli prvi Tek na Grintovec, sledilo jih je še 19. Za potrebe organizacije so leta 2001 ustanovili Klub gorskih tekačev Papež, ki danes velja za zbirališče gorskotekaških upov in združuje ogromno mladih, ki manjše in večje hribe doma in zunaj domače občine osvajajo v prepoznavnih rumenih dresih. Tako Miro kot Dušana najbolj veseli, ko vidita, da mladi sprejmejo šport kot način življenja (ne glede na rezultate) in to prenašajo naprej na svoje otroke.

Športna volja tudi pri premagovanju bolezni
Tako se je začela športna zgodba Papeževih, ki je k sodelovanju posrkala celo družino – poleg Mire in Dušana še hčerki Špelo in Nino s soprogoma ter vnuke Laro, Nika, Lio in Tima. Včasih celo preveč. »Iz samega kluba se je zgodba začela hitro nadgrajevati, prišle so organizacije različnih prvenstev v gorskih tekih, svetovnega leta 2010 in evropskega sedem let kasneje, vmes se je teklo na Grintovec, sami smo imeli podjetje, potem je udarila še bolezen. Večkrat sem rekla, da je dovolj, da je treba ustaviti konje. Kot družina smo bili na trenutke preveč vpeti, ampak prav vedno smo znali stopiti skupaj in se podpirati,« pripoveduje Mira. O družini oba pripovedujeta izjemno čustveno, zelo so povezani. Zadnje leto je zanje težko. Lanskega maja so izvedeli, da se je Dušanu drugič ponovil rak. Z boleznijo se bori na športen način. »Pri meni osebno iz športa in hribov izhaja moč, da imam voljo, pozitivno energijo, da vidim cilj na drugi strani in da premagam vse ovire, da pridem do njega.«

Če nekaj rečem, to naredim
V trenutkih, ko bi se marsikdo umaknil, se posvetil sebi, Dušan Papež organizira enega večjih športnih dogodkov pri nas. Na vprašanje, kako zmore vse to, kar mu je življenje v zadnjem obdobju naložilo, odgovori preprosto: »Tak človek sem. Če nekaj rečem, to naredim. Rad imam sam pri sebi razčiščeno, da nisem nikoli požrl besede.« Kot velikokrat poprej v življenju je tudi tokrat skupnost postavil pred sebe. To terja čas in energijo, a hkrati ga to tudi polni in motivira. »Meni ogromno pomeni, da naša občina, naša dolina zaživi. Da ljudje, ki nas obiščejo, začutijo pozitivno energijo, da vidijo, da smo res odprti, da smo dobri gostitelji, da se domov vračajo z lepimi občutki. In ko vidim vse te prostovoljce, kako se trudijo, kako s srcem pomagajo – ja, to je res za mojo dušo.«

V trenutkih, ko bi se marsikdo umaknil, se posvetil sebi, Dušan Papež organizira enega večjih športnih dogodkov pri nas. Na vprašanje, kako zmore vse to, kar mu je življenje v zadnjem obdobju naložilo, Dušan Papež odgovori preprosto: »Tak človek sem. Če nekaj rečem, to naredim.«Dušo pa polnijo tudi številne zgodbe, ki so se nabrale v vseh teh letih. Od začetkov, ko je Mira za prve teke na Grintovec iz rjuh sama šivala štartne številke in sta tekmovalcem na vrh Grintovca nosila odeje, da se ne bi prehladili, do zgodb predanih prostovoljcev, ki so za pomoč pri organizaciji prekinili tudi dopust. »Nekdo je celo prestavil poroko, da nam je pomagal. O, kako drži, da sam nisi nič, skupaj smo pa vse in vse zmoremo! Ogromno je pozitivnih zgodb, ki te motivirajo, da vztrajaš dalje,« pravi Mira, ki jih je nekaj tudi že zapisala in morda nekoč najdejo pot v knjigo. Nekoč. Najprej bo treba spraviti pod streho evropsko prvenstvo. In ko bo to mimo, se bosta Mira in Dušan Papež usedla v svoj avtodom in se čisto zase, po upokojensko, brez urnikov in organizacije odpeljala na kakšen potep.

Andrej Nastran se je udeležil KBK traila in na novi trasi z 1300 m višinci in 23 kilometrov s časom 2:07:36 zasedel 4. mesto v absolutni konkurenci in 1.mesto v kategoriji.

Čestitamo!
Mira Papež

Evropsko prvenstvo v gorskih in trail tekih, ki bo od 5. do 7. junija potekalo v Kamniku in na Veliki planini, je dobilo svojo maskoto. To je mamut, ki so ga “oživeli” mladi tekači lokalnega tekaškega kluba KGT Papež.
Zakaj mamut?
Mamut je postal maskota prvenstva zaradi močne povezave Kamnika z eno najpomembnejših paleontoloških najdb v Sloveniji. Leta 1938 so v Nevljah pri Kamniku odkrili skoraj popolno okostje prazgodovinskega mamuta, ki še danes velja za eno najbolje ohranjenih tovrstnih najdb v tem delu Evrope. Najdbo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, mamut pa je skozi desetletja postal prepoznaven del kamniške identitete in lokalnega ponosa.

Kip mamuta v Kamniku. (Foto: Peter Kastelic / AZS)

V spomin na izjemno odkritje so v Kamniku marca 2023 v Mamutovem parku ob glavni avtobusni postaji postavili tudi bronasti kip mamuta v naravni velikosti, visok več kot štiri metre in dolg okoli šest metrov. Kip stoji na sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice ter simbolično gleda proti Nevljam, kjer so mamuta pred skoraj 90 leti tudi odkrili. Organizatorji prvenstva so zato mamuta izbrali za maskoto dogodka, saj simbolizira moč, vzdržljivost, povezanost z naravo in trdoživost – vrednote, ki so tesno povezane tudi z gorskimi in trail teki.Naš mamut pa ni le resen ambasador prvenstva. Pravijo, da najraje raziskuje kamniške planinske poti, navija za tekače ob progah in se z veseljem fotografira z najmlajšimi obiskovalci.Med sprehodi po travnikih rad povoha kakšno planinsko rožico, še posebej pa uživa v družbi mladih tekačev, ki ga pogosto prehitijo v klanec. Čeprav obožuje gorske teke in navijaško vzdušje, ima vendarle svoj najljubši kotiček – bronastega mamuta v Kamniku, ki ga skoraj vsak dan ponosno obišče in preveri, ali mu trobec še vedno stoji tako mogočno kot prvi dan.

Naši maskoti iščemo ime!

Ima pa naš mamut eno težavo – še vedno nima imena. Zato smo se odločili, da mu ga pomagajte izbrati kar vi! Na naših družbenih omrežjih bomo objavili predstavitev maskote, pod objavo pa nam zapišite, katero od treh predlaganih imen vam je najbolj všeč.

"Naj bom Kamtek, Velko ali Matek?"

Kandidati za ime našega mamuta so:

Kamtek, ker je iz Kamnika in rad teče
Velko, ker je velik in kdaj skoči tudi na Vel’ko planino
Matek, ker je mamut in rad teče.

Katero ime bo najbolj pristajalo prijaznemu velikanu gorskih in trail tekov, pa boste odločili prav vi.

Ivica, Dragica, Bojan - veteranski prvaki na trojkah; Ivica še prva na Kuclju vertikal.

Čestitamo!

Mira Papež 

Tudi vi ste se izkazali kot  pomemben člen  pri organizaciji evropskega prvenstva v gorskih in trail tekih. Na novinarski konferenci v Snoviku in tudi drugod ste s filmom o »oživitvi« mamuta  kot maskote poželi same pohvale.

Na povezavi si lahko ogledate film

Ponosen sem  na vas, dragi  tekači in pravi mali igralci! Hvala, da maskota živi!

Predsednik KGT Papež

Dušan Papež