KGT Papež - Bečan in Koligarjeva (oba KGT Papež) odlična na tretji tekmi svetovnega pokala Grossglockner Berglauf

Bečan in Koligarjeva (oba KGT Papež) odlična na tretji tekmi svetovnega pokala Grossglockner Berglauf

velikost pisave zmanjšaj velikost pisave povečaj velikost pisave
Natisni
E-pošta

Bečan in Koligarjeva zadovoljna po teku na Grossglockner
»Danes je bilo precej lažje, saj nisem čutila vpliva višine kot teden dni nazaj. Proga je bila precej tehnično zahtevna, veliko je bilo menjav ritma, bila je hitra. Najbolj mi je bil všeč zadnji del, ker je res strm. Trasa je bila kar dolga za gorski tek, kar pa meni odgovarja, saj sem ves čas napredovala. Težji mi je bil prvi del, ki je dober kilometer same ravnine, tam pa rabiš hitrost, ki mi manjka. Vreme je bilo super za tek, sem bila celo malo preveč oblečena, kar je bila napaka.«
Na rekreativnem teku so se odlično odrezali Gregor Mlakar; Nataša Aljančič in Urška Trobec, ki sta tekli brez številke, ker zaradi množičnosti ni bila več možna prijava.
Povzeto po : Prijavim.se
Mojca Koligar je zapisala:
6. mesto na tekmi za Svetovni pokal v gorskem teku je zame lep dosežek, ki mi vliva predvsem veliko motivacije za delo vnaprej.
Moram pa vseeno priznati, da mi v zadnjem obdobju manjka svežine in moči. Razlog je v veliko število tekem, ki sem se jih udeležila in nepopuščanju v številu treningov. Kar sem včeraj občutila že med ogrevanjem, ko ni in ni bilo prave lahkotnosti. Tako bi težko rekla, da sem odtekla svoj najboljši tek. Je bil pa dober oz. optimalen glede na pretečeno v zadnjem obdobju, tako da sem z njim lahko zadovoljna.
Tekma mi bo ostala v spominu kot zelo lepa in odlično organizirana preizkušnja, ki je ponudila zelo razgibano in slikovito traso, s strmimi vzponi in tehnično zahtevnimi ravninskimi odseki. Iz slike profila proge sicer nisem pričakovala toliko ravnine in spusta, kot sem ga potem doživela med tekom.
Hitra menjava ritma in tehnična zahtevnost sta zahtevali popolno koncentracijo in osredotočenost na samo traso. Časa za razglede in opazovanje idiličnega okolja, niti ni bilo, z izjemo v cilju.
Ugotavljam pa, da imam na teh večjih preizkušnjah, z močno mednarodno konkurenco težave s tem, da ko enkrat izgubim stik z najboljšimi oz. jih nimam v vidnem polju ne najdem pravega ritma oz. ga ves čas iščem. Kar pa običajno prinese že začetni ravninski del, ki je moja šibka točka. Pa tudi prvi kilometer v strmino je malo počasnejši. Tako je bilo tudi včeraj, ko mi je dober kilometer na začetku odnesel iz vidnega polja najboljše in potem sem jih nekako poskusila ujeti, brez da bi zares vedela koliko so pred mano. Sem pa vseeno lepo napredovala skozi celotno traso, mesto, po mesto. Verjamem tudi, da če bi bila trasa še malo daljša ali s kakim vzponom več, bi pridobila še kako mesto, pa tudi zmanjšala zaostanek za najboljšimi tremi, saj mi je na koncu ostalo še nekaj moči in energije.
Je pa res, da mi je bil zaključni del s stopnicami in številnimi navijači KGT Papež, ki so naju s Timotejem prišli spodbujati “pisan na noge” in bi si samo želela, da bi bil daljši.
Nekaj rezerve je še, predvsem če bom v nadaljevanju sezone znala pridobiti na hitrosti in eksplozivnosti za hitrejši začetni del ter ujela pravo mero tekmovanj in treningov.
Se pa že sedaj veselim Teka na Grintovec, ki me čaka čez 14 dni in kjer bom poskusila izboljšati lanskoletni čas.
Ob koncu pa še zahvala družini Papež in številnim navijačem KGT Papež za nepozaben zaključek Grossglockner Berglauf 2019.

Timotej Bečan in Mojca Koligar ( oba KGT Papež) sta odlično odtekla Grossglockner Berglauf, tretjo tekmo svetovnega pokala WMRA v gorskih tekih. Bečan je osvojil osmo mesto, Koligarjeva pa je dosegla šesti čas v ženski konkurenci, absolutno pa je bila 43.
Člana KGT Papež sta imela v cilju številno podporo slovenskih navijačev, ki so se v organizaciji družine Papež že v zgodnjih jutranjih urah odpravili proti lokaciji svetovnega pokala.
Štart selektivne trase, dolge 13,5 kilometrov, je bil v slikoviti vasici Heiligenblut, tekači pa so morali premagati 1.494 višinskih metrov. Posebej je bilo napornih zadnjih 800 metrov trase, kjer je bila proga speljana cikcakasto. Najprej so se na teku pomerili rekreativci, potem pa so na vrsto prišli elitni tekači. Skupno je nastopilo 1.200 tekačev in tekačic, kar je tudi limit, ki so ga postavili organizatorji.
Za vzpon na 2.369 metrov visoko razgledno ploščad prelaza Grossglockner je najhitrejši Eritrejec Filimon Abraham (LG Festina Rupertiwinkel) potreboval le uro, 11 minut in 56 sekund.
Drugo mesto v moški članski konkurenci je osvojil Kenijec Geoffrey Gikuni Ndungu (Runb2gether) s časom 1:12:19. Tretji je v cilj prišel Avstrijec Manuel Innerhofer (LC Oberpinzgau), ki je za drugouvrščenim zaostal za 13 sekund. Timotej Bečan je v cilj prišel s časom 1:15:11.
Z rezultatom po ne tako uspešno odtečenem Evropskem prvenstvu v Zermattu v Švici je zelo zadovoljen.
»Upal sem, da bo dež, ker mi paše hladno vreme. Vendar vroče ni bilo, bilo je nekje okrog 15 stopinj. Začel sem po pameti, na začetku sem se »šparal«, potem pa sem napredoval mesto za mesto. Od 20 minut naprej pa sem držal pozicijo, na koncu sem prehitel še dva. Celo tekmo sem se počutil močnega, nikjer me ni odrezalo, razen zadnjih 100 metrov, ko me je zagrabil krč. Z rezultatom sem zadovoljen. Proga je tekoča, ni zelo strmih odsekov, spusti in ravnine so tehnični, zato je potrebna zbranost, da ne stopiš narobe. Ne da se spustit, ker ni tako zelo tekaška proga.«
Tako Bečan kot tudi Koligarjeva se bosta čez štirinajst dni udeležila teka na Grintovec, zato sledijo sedaj nekoliko manj intenzivni treningi.
Tudi Koligarjeva je bila s svojim tekom zadovoljna.
»Danes je bilo precej lažje, saj nisem čutila vpliva višine kot teden dni nazaj. Proga je bila precej tehnično zahtevna, veliko je bilo menjav ritma, bila je hitra. Najbolj mi je bil všeč zadnji del, ker je res strm. Trasa je bila kar dolga za gorski tek, kar pa meni odgovarja, saj sem ves čas napredovala. Težji mi je bil prvi del, ki je dober kilometer same ravnine, tam pa rabiš hitrost, ki mi manjka. Vreme je bilo super za tek, sem bila celo malo preveč oblečena, kar je bila napaka.«
Na rekreativnem teku so se odlično odrezali Gregor Mlakar; Nataša Aljančič in Urška Trobec, ki sta tekli brez številke, ker zaradi množičnosti ni bila več možna prijava.
Povzeto po : Prijavim.se
Mojca Koligar je zapisala:
6. mesto na tekmi za Svetovni pokal v gorskem teku je zame lep dosežek, ki mi vliva predvsem veliko motivacije za delo vnaprej.
Moram pa vseeno priznati, da mi v zadnjem obdobju manjka svežine in moči. Razlog je v veliko število tekem, ki sem se jih udeležila in nepopuščanju v številu treningov. Kar sem včeraj občutila že med ogrevanjem, ko ni in ni bilo prave lahkotnosti. Tako bi težko rekla, da sem odtekla svoj najboljši tek. Je bil pa dober oz. optimalen glede na pretečeno v zadnjem obdobju, tako da sem z njim lahko zadovoljna.
Tekma mi bo ostala v spominu kot zelo lepa in odlično organizirana preizkušnja, ki je ponudila zelo razgibano in slikovito traso, s strmimi vzponi in tehnično zahtevnimi ravninskimi odseki. Iz slike profila proge sicer nisem pričakovala toliko ravnine in spusta, kot sem ga potem doživela med tekom.
Hitra menjava ritma in tehnična zahtevnost sta zahtevali popolno koncentracijo in osredotočenost na samo traso. Časa za razglede in opazovanje idiličnega okolja, niti ni bilo, z izjemo v cilju.
Ugotavljam pa, da imam na teh večjih preizkušnjah, z močno mednarodno konkurenco težave s tem, da ko enkrat izgubim stik z najboljšimi oz. jih nimam v vidnem polju ne najdem pravega ritma oz. ga ves čas iščem. Kar pa običajno prinese že začetni ravninski del, ki je moja šibka točka. Pa tudi prvi kilometer v strmino je malo počasnejši. Tako je bilo tudi včeraj, ko mi je dober kilometer na začetku odnesel iz vidnega polja najboljše in potem sem jih nekako poskusila ujeti, brez da bi zares vedela koliko so pred mano. Sem pa vseeno lepo napredovala skozi celotno traso, mesto, po mesto. Verjamem tudi, da če bi bila trasa še malo daljša ali s kakim vzponom več, bi pridobila še kako mesto, pa tudi zmanjšala zaostanek za najboljšimi tremi, saj mi je na koncu ostalo še nekaj moči in energije.
Je pa res, da mi je bil zaključni del s stopnicami in številnimi navijači KGT Papež, ki so naju s Timotejem prišli spodbujati “pisan na noge” in bi si samo želela, da bi bil daljši.
Nekaj rezerve je še, predvsem če bom v nadaljevanju sezone znala pridobiti na hitrosti in eksplozivnosti za hitrejši začetni del ter ujela pravo mero tekmovanj in treningov.
Se pa že sedaj veselim Teka na Grintovec, ki me čaka čez 14 dni in kjer bom poskusila izboljšati lanskoletni čas.
Ob koncu pa še zahvala družini Papež in številnim navijačem KGT Papež za nepozaben zaključek Grossglockner Berglauf 2019.